Perovo

Perovo je miren predel Kamnika, ki je gosto poraščen z raznovrstnim zelenjem. Od Ljubljane je ob zmernem prometu oddaljen le dvajset minut vožnje, še bližje pa se nahaja vse, kar je potrebno za udobno življenje. Če se želite sprehajati po naravi, se lahko zapeljete do vznožja Velike planine, k izviru Kamniške Bistrice ali pa v Arboretum Volčji Potok, še najbolje pa bo, če zgolj prestopite prag dvorišča lastne hiše.

Perovo ima bogato zgodovino, saj je bilo pisno prvič omenjeno že 8. maja 1241. Ime je dobilo po Berotu (Perotu) Veriandu, takratnemu lastniku zemljišča, enemu izmed ustanoviteljev samostana v Velesovem. V 15. stoletju sta bili na levem in desnem bregu Kamniške Bistrice postavljeni graščini, ki sta dolga leta služili kot stražna stolpa na vhodu v Kamnik, ogledate pa si jih lahko še danes. Skozi leta se je meja Kamnika vedno bolj približevala Perovemu. Tako je že na začetku 20. stoletja vas Perovo dobila neuradni status predmestja, danes pa ima status krajevne skupnosti znotraj Kamnika.

Od prvega poimenovanja je na tem področju pustilo svoj pečat kar nekaj zgodovinskih osebnosti. Tako je v 13. stoletju v okolici nekaj časa prebival avstrijski vojvoda Friderik II Babenberški (imenovan Bojeviti) in drugi vitezi - kot na primer Henrik Perovski. Tukaj se je v 17. stoletju ustavil Janez Vajkard Valvasor. Dvorec Zgornje Perovo je opisan in narisan v njegovem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske. Na začetku 20. stoletja pa je v Perovem prebival celo Josip Broz Tito, ki se je svoje sobe in sosedov živo spomnil še 40 let kasneje.